-
1 very
['veri] 1. adverb1) (to a great degree: He's very clever; You came very quickly; I'm not feeling very well.) zelo2) (absolutely; in the highest degree: The very first thing you must do is ring the police; She has a car of her very own.) povsem2. adjective1) (exactly or precisely the thing, person etc mentioned: You're the very man I want to see; At that very minute the door opened.) prav tisti2) (extreme: at the very end of the day; at the very top of the tree.) čisto3) (used for emphasis in other ways: The very suggestion of a sea voyage makes her feel seasick.) že sam•* * *I [véri]adjective ( verily adverb)pravihe is the veriest vagabund — on je pravi pravcati vagabund; lasten, sam, celómy very son — moj lastni sin, sam moj sinhis very brother did not know him — njegov lastni brat ga ni spoznal; (izza the, this, that ali svojilnega zaimka) ta (oni itd.) isti, pravthe very day I arrived — prav na dan, ko sem prispelit is the very last thing to do — to je prav zadnja stvar, ki jo je treba narediti; čisti, pravi, točenon the very same day — točno istega dne; (redko) legitimen, zakonitII [véri]adverbzelo; prav, zares; v polnem pomenu; bašvery good — prav, v redu, se strinjamvery well — prav dobro, v reduvery much — zelo, izrednomy very own — zares moj, osebno mojit is the very last thing to do — to je res (prav) zadnja stvar, ki jo je treba nareditiI'll do my very utmost — napravil bom prav vse, kar bo v moji moči
См. также в других словарях:
rávno — prisl. (á) nav. ekspr. 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dôsti — prisl. (ó) 1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi // v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrníti — in obŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
